JULIJ

4. 7. – Bl. Peter Jurij Frassati

Bl Pier Giorgio Frassati

Peter Jurij Frassati je bil rojen 6. aprila 1901 v Turinu. Njegov oče je ustanvil časopis La Stanpa 1895, mama pa je bila Adelaida Ametis, znana slikarka.

Ko se spominja njegova sestra Lucijana , je Peter nekega dne odgovoril na hišni zvonec in pred vrati zagledal mater beračico s sinom brez ćevljev. Peter je dečku podaril svoje čevlje.

Leta 1918 je Peter postal član Vincencijeve konference. Odločil se je za študij rudarstva, da med rudaji »služil Kristusu«.

Ko je dokončal študij, mu je oče kot nagrado ponudil denar ali avto. Peter je izbral denar, ki ga je razdelil med revne. Drugič je pomagal neki vdovi, bolehala je za tuberkulozo in imela dva sina, ki jih je lastnik stanovanja vrgel na cesto. Za takšna in podobna dela je zvedela njegova sestra, ker je vse zvesto zapisoval. Sestri je dal navodila, kako naj pomaga tistim, ki so bili odvisni od njegove pomoči.

Peter je bil ljubitelj gora in gorski plezalec. Rad je zahajal v gledališče in se zanimal za poezijo.

Leta 1922 je postal tretjerednik Dominikanec in si je privzel ime Girolamo, po slavnem pridigarju. Ob služenju ubogim se je aktivno vključeval v politično življenje. Govoril je: »Dobrodelnost ni dovolj, potrebno so socialne reforme.« Tako je pomagal ustanoviti katoliški dnevnik Momento, ki je temeljil na »Rerum Novarum«, encikliki Leona XIII.

Leta 1925 so se pokazali znaki otroške paralize. Bolezen je hitro napredovala. Ko je bil an smrtni postelji je dal sestri navodila in pisal prijatelju Vincencijeve konference glede petkovih obiskov. Umrl je 4. julija 1925 star komaj 24 let. Tisoči, ki so v mestu Turin vedeli za njegovo služenje ubogim, so stali na cesti, ko so peljali njegovo telo k pogrebu in ti so prosili za postopek proglasitve k blaženim. Postopek se je začel leta 1932. Med blažene ga je proglasil papež Janez Pavel II 20. maja 1990.

30. 7.: Sv. Justin de Jacobis, škof, misijonar v Etiopiji. Rodil se je 9. 10. 1800 v San Foleju v južni Italiji. Z osemnajstimi leti je vstopil v Misijonsko družbo. Kot duhovnik se je odlikoval s potrpežljivostjo in pripravljenostjo pomagati. 
Leta 1839 je odšel v misijone v Abesinijo (Etiopijo). Prilagodil se je načinu življenja domačinov in se tudi oblačil kot oni. Z veliko vnemo se je učil in naučil treh glavnih jezikov. Misijonsko je uspešno deloval. Leta 1845 je odprl semenišče za vzgojo domačih duhovnikov. 7. 1. 1849 je bil naskrivaj ponoči posvečen v škofa, ker je bilo po zakonu prepovedano, da sme kateri izmed rimskih škofov v deželo. Leta 1853 je posvetil 20 duhovnikov. 
Leta 1846 se je začelo preganjanje kristjanov, za kar je dal pobudo poglavar koptskih kristjanov. Nasprotovanja je doživljal tudi Justin de Jakobis.Leta 1854 se je preganjanje povečalo, ko je zavladal cesar Cassa. Škofa de Jakobisa so zaprli, ga izpustili in spet zaprli, naposled pa izgnali. Zaradi izčrpanosti jeumrl 31. 7. 1860 v puđšavi v Aligadu. Leta 1939 je bil razglašen za blaženega, 1975 pa za svetega. 
Iz pridige de Jakobisa: »Vrata srca so ušesa. Ključ srca je beseda. Ko odprem usta, vam odprem srce. Ko vam govoril, vam dajem ključ do svojega srca. Zato pridite in glejte veliko ljubezen, ki jo je Sveti Duh položil v moje srce… Vi ste zdaj moj oče in moja mati. Vi ste moji bratje. Ali veste, kaj je v mojem srcu? Kako bi bil vesel, če bi vam mogel to pokazati. Najprej je v njem Bog in potem vi!…« 

Rojstni dnevi sobratov: 
1.7.1952: Marjan Pavlović, 
03. 07. 1917: Čarga Ciril,
12.7.1943: Rok Gajšek, 
22.7.1956: Jakob Barle, 

Jubileji sobratov 2016:
Barle Jakob, 22. 7. 1956, 60 let življenja