1. 2.: Bl. Marija Ana Vaillot in Odila Baumgartner, usmiljenki, mučenki. Bili sta prvi žrtvi francoske revolucije iz družine sv. Vincencija. Usmrtili so ju n Angersu 1. 2. 1794, kjer sta delali v bolnišnici sv. Janeza. V tem mestu je v letih 1793 in 1794 izgubilo življenje po revolucionarjih še 3 redovnice, 12 duhovnikov in 84 laikov. Za blažene ju je razglasil papež Janez Pavel II. Leta 1984.
3. 2.: Smrtni dan 1939: božji služabnika Janez Frančišek Gnidovec, škof v Skopju. Rodil se je 29. 9. 1873 v Velikem Lipovcu (župnija Ajdovec). 23. 7. 1896 je bil v Ljubljani posvečen v duhovnika; 22.8.1905 profesor in ravnatelj škofijske gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano; 7. 12. 1919 vstopil v Misijonsko družbo; 29. 10 1924 imenovan za skopskega škofa, 30. 11. 1924 posvečen za škofa v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani in 8. 12. 1924 slovesno ustoličen v Prizrenu. Umrl je na prvi petek 3. 2. 1939 v Ljubljani in 6. 2. 1939 pokopan med sobrati lazaristi na pokopališču pri Sv. Križu (Žale). 8. 2. 1978 začetek škofijskega procesa, ki se zaključi 1984 in akti poslani v Rim na kongregacijo za svetnike.
Posmrtni ostanki Janeza Frančiška Gnidovca v grobnici v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani
Papež Benedikt XVI je 27. marca 2010 odobril objavo o herojski stopnji krepostnega življenja Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca. Ta razglas odpira pot k razglasitvi za blaženega. Misijonska družba se je odločila za prenos Gnidovčevih posmrtnih ostankov v cerkev Srca Jezusovega v Ljubljani.
Ob tej cerkvi je bilo vodstvo Misijonske družbe, ko je Gnidovec leta 1919 odločil za vstop v družbo. V tej cerkvi je Gnidovec 30. novembra 1924 posvečen v škofa. V isti je bila 6. februarja 1939 pogrebna maša, pokopan pa je bil pri Svetem križu na Žalah v Ljubljani.
Ljubljanski nadškof je 12. Avgusta 2010 obvestil kongregacijo za zadeve svetnikov o prekopu in prenosu Gnidovčevih zemeljskih ostanov. 25. avgusta je prispel odgovor z navodili glede prekopa in prenosa. Nadškof dr. Anton Stres je 23. Septembra imenoval komisijo za prekop in prenos. V cerkvi Srca Jezusovega je bila narejena grobnica pod stranskim oltarjem na severni strani cerkve.
Obred prekopa se je pričel 29. septembra ob 8 uri zjuztraj na Žalah. Ob 11 uri so posmrtne ostanke in predmete položili v pločevinasto krsto in nadškof je krsto zapečatil. Ob 18.30 je bil sprejem krste pred cerkvijo. Obred blagoslova krste in grobnice ter molitve za pokojnega je opravil nadškof. Krsto so položili v grobnico. Prenos posmrtnih ostakov škofa Gnidovca se je nadaljeval s sveto mašo. Nadškof je v pridigi dejal: »Odkar imamo njegove posmrtne ostanke med nami v tej cerkvi, bo molitev še bolj goreča, da bi Bog povišal svojega častitljivega služabnika, da bi ga lahko častili tudi na oltarjih…«
18. 2.: Sv. Frančišek Regis Clet, mučenec na Kitajskem leta 1820. Frančišek se je rodil 19. 8. 1748 v Grenoblu v Franciji. Po srednji šoli se odločil za duhovniški poklic in 18. 3. 1771 naredil zaobljube v Misijonski družbi, leta 1773 pa je bil posvečen za duhovnika. Postal je ušitelj bogoslovcev in kasneje je bil ravnatelj novincev n materni hiši. Zaradi obsežnega znanja so ga imenovali »živa knjižnica«.
Revolucionarji so razgnali tudi lazariste. Frančišek videč, da ne more duhovniško delovati v domovini, je zaprosil predstojnike, naj mu dovolijo oditi v misijone na Kitajsko. Tja je odpotoval 2. 4. 1791.
V valu preganjanja kristjanov so oblastniki po izdaji prijeli Franšička 16. 6. 1819. Vlačili so ga po ječah in 18. 2. 1820 so ga privezali na križ in zadavili z vrvjo, ker je pohujšal Kitajce u oznanjevanjem tuje vere. Med blažene je bil prištet 1900, med svete pa leta 2000.
7.2. Bl. Rozalija Rendu, dev. (1786-1856)
Rozalija Rendu je zagledala luč sveta 9. septembra 1786 v kraju Gex v pogorju Jura. Krščena je bila še isti dan župniji Lancrans na ime Jeanne Marie. Bila je najstarejša med štirimi dekleti. –
Leta 1796 je v 12. maja izgubila očeta in 19. julija najmlajšo sestro. Tako je materi pomagala skrbeti za mlajšo sestro.
Mati jo je poslala v šolo k uršulinkam v Gex. Ko se je nekega dne sprehajala po mestu, je prišla do bolnišnice, ki so jo vodile usmiljenke. Jeanne Marie bi se jim bila najraje pridružila in stregla bolnim in ostarelim. 25. maja 1802 je prispela v materno hišo usmiljenk v Paris, kjer je začela notranje semenišče. Po končanem notranjem semenišču so mlado sestro Rozalijo poslali na preizkušnjo v okraj Mouffetard, kjer je začela svoje služenje ubogim. Leta 1807 je naredila zaobljube, da bo služila Bogu v ubogih.
Umrla je 7. februarja 1856. Velika množica ljudi iz Pariza in okolice se je udeležila pogreba v župnijski cerkvi sv. Medarda in nato na pokopališče na Montparnasse. Papež Janez Pavel II jo le 9. novembra 2003 prištel med blažene.