13. 11. – Sv. Avguština Pietrantoni , dev. (1864-1894)
Rojena je bila 27. marca 1864 in krščena še isti dan na ime Olivija. Njeni starši so bili kmetje. Olivija pa je druga od enajstih otrok. Ko je imela štiri leta je prejela sveto birmo, prvo obhajilo pa leta 1876.
Od zgodnje mladosti je delala na polju ali pasla živino. Ko je bila stara sedem let, je že pomagala pri težaškem delu. V vrečah so prenašali kamen za gradnjo ceste od Orvinia do Poggio Moiano. Ko je imela dvanajst let, je šla na zimsko sezonsko delo – pobirat olive v Tivoli.
Odklonila je ženitno ponudbo, ker je čutila v sebi redovniški poklic. Odpotovala je v Rim s stricem, a ni našla pravega samostana. Ko so jo ogovarjali, da hoče v samostan, da bi se rešila težaškega dela, je odgovorila: »Želim izbrati družbo, v kateri bo delo podnevi in ponoči.
Generalna predstojnica Usmiljenih sester sv. Joane Antide Thouret ji je spročila, da jo bodo sprejele. V Rim je prispela 23. marca 1886, stara dvaindvajset let. Po postilatu in noviciatu je dobila ime »sveta Avguština«, in odločila se je, da bo tako živela, da bo postala sveta.
Predstojniki so jo poslali delat v bolnišnico Svetega Duha, ki je že sedemsto let nudila streho bolnim. V tem času bolnišnica ni bila naklonjena veri in redovnicam in redovnikom. Kapucini so bili primorani zapustiti bolnišnico in sestram je bilo prepovedano govoriti o Bogu. Delala je z bolniki s tuberkulozo. Zbolela je za to boleznijo, a kot po čudežu ozdravela.
Sestra Avguština je našla v nekem kotu bolnišnice miren prostor, kjer je mogla uporabiti čas za molitev, molila je tudi za bolnike. Nek bolnik Jožef Romanelli je dobil piko nanjo in jo je sramotil in napadal. Zaradi slabega vedenja je bil odpuščen iz bolnišnice. Sestri pa je še vedno pošiljal grozilna sporočila: »Ubil te bom s svojimi rokami; sestra Avguština, samo mesec dni še imaš življenja…«
Jožef Romanelli je svoje grožnje uresničil, ko je 13. novembra 1894 napadel sestro Avguštino. Ko je umirala za posledicami napada, je bilo slišati šepetajoče besede odpuščanja in prošenj k Mariji.
Papež Pavel VI jo je prištel med blažene 12. novembra 1972 in papež janez Pavel II med svete 18. aprila 1999.
27. 11.: Brezmadežna Devica Marija s čudodelno svetinjo, praznik. Na današnji dan leta 1830 se je presveta Devica prikazala s. Katarini Labouré v kapeli materne hiše v Parizu (140, rue du Bac). Devica Marija je s. Katarini zaupala naročilo, naj začnejo izdelovati svetinjice Brezmadežne, kot je videla v prikazni. Svetinjica se je hitro širila. Ker so se dogajali čudeži, so jo poimenovali »čudodelna«. Eden od pomembnih čudežev je bilo spreobrnenja Alfonsa Ratisbone. – Današnji praznik je odobril papež Leon XIII 23. 7. 1894.
28. 11.: Sv. Katarina Labouré, redovnica. Rodila se je 2. 5. 1806 v Fain-les-Moutiers v burgundski vasi. Krščena je bila na ime Zoe. Pri osmih letih ji je umrla mama in tako jo je nadomeščala pri domačih hišnih opravilih. Ko je bila sta 18 let se je naučila brati in pisati. Aprila 1830 je vstopila k usmiljenkam v Parizu. 18. julija je prvič videla presveto Devico v sestrski kapeli na 140, rue du Bac. 27. 11. 1830 ji je Devica Marija razodela in naročila kovati svetinjo, ki jo imenujemo čudodelna.
Katarina je končala noviciat 5. 2. 1831 in od takrat pa do smrti je živela in opravljala tudi najpreprostejša opravila v domu za bolne in ostalele v kraju Reuilly, danes predmestje Pariza. – Umrla je 31. 12. 1876, med svete je bila prišteta 27. julija 1947.
Rojstni dnevi sobratov:
01.11.1965: Robert Petkovsek,
04.11.1960: Vinko Tomić,
09.11.1958: Anton Kerin,
14.11.1974: Valant Leopold,
16.11.1947: Jože Zupančič,
25.11.1936: Ivan Plazar