1. 2.: Bl. Marija Ana Vaillot in Odila Baumgartner, usmiljenki, mu\u010denki. Bili sta prvi \u017ertvi francoske revolucije iz dru\u017eine sv. Vincencija. Usmrtili so ju n Angersu 1. 2. 1794, kjer sta delali v bolni\u0161nici sv. Janeza. V tem mestu je v letih 1793 in 1794 izgubilo \u017eivljenje po revolucionarjih \u0161e 3 redovnice, 12 duhovnikov in 84 laikov. Za bla\u017eene ju je razglasil pape\u017e Janez Pavel II. Leta 1984.<\/p>\n
3. 2.: Smrtni dan 1939: bo\u017eji slu\u017eabnika Janez Fran\u010di\u0161ek Gnidovec, \u0161kof v Skopju. Rodil se je 29. 9. 1873 v Velikem Lipovcu (\u017eupnija Ajdovec). 23. 7. 1896 je bil v Ljubljani posve\u010den v duhovnika; 22.8.1905 profesor in ravnatelj \u0161kofijske gimnazije v \u0160t. Vidu nad Ljubljano; 7. 12. 1919 vstopil v Misijonsko dru\u017ebo; 29. 10 1924 imenovan za skopskega \u0161kofa, 30. 11. 1924 posve\u010den za \u0161kofa v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani in 8. 12. 1924 slovesno ustoli\u010den v Prizrenu. Umrl je na prvi petek 3. 2. 1939 v Ljubljani in 6. 2. 1939 pokopan med sobrati lazaristi na pokopali\u0161\u010du pri Sv. Kri\u017eu (\u017dale). 8. 2. 1978 za\u010detek \u0161kofijskega procesa, ki se zaklju\u010di 1984 in akti poslani v Rim na kongregacijo za svetnike.<\/p>\n
Posmrtni ostanki Janeza Fran\u010di\u0161ka Gnidovca v grobnici v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani<\/p>\n
Pape\u017e Benedikt XVI je 27. marca 2010 odobril objavo o herojski stopnji krepostnega \u017eivljenja Bo\u017ejega slu\u017eabnika Janeza Fran\u010di\u0161ka Gnidovca. Ta razglas odpira pot k razglasitvi za bla\u017eenega. Misijonska dru\u017eba se je odlo\u010dila za prenos Gnidov\u010devih posmrtnih ostankov v cerkev Srca Jezusovega v Ljubljani.<\/p>\n
Ob tej cerkvi je bilo vodstvo Misijonske dru\u017ebe, ko je Gnidovec leta 1919 odlo\u010dil za vstop v dru\u017ebo. V tej cerkvi je Gnidovec 30. novembra 1924 posve\u010den v \u0161kofa. V isti je bila 6. februarja 1939 pogrebna ma\u0161a, pokopan pa je bil pri Svetem kri\u017eu na \u017dalah v Ljubljani.<\/p>\n
Ljubljanski nad\u0161kof je 12. Avgusta 2010 obvestil kongregacijo za zadeve svetnikov o prekopu in prenosu Gnidov\u010devih zemeljskih ostanov. 25. avgusta je prispel odgovor z navodili glede prekopa in prenosa. Nad\u0161kof dr. Anton Stres je 23. Septembra imenoval komisijo za prekop in prenos. V cerkvi Srca Jezusovega je bila narejena grobnica pod stranskim oltarjem na severni strani cerkve.<\/p>\n
Obred prekopa se je pri\u010del 29. septembra ob 8 uri zjuztraj na \u017dalah. Ob 11 uri so posmrtne ostanke in predmete polo\u017eili v plo\u010devinasto krsto in nad\u0161kof je krsto zape\u010datil. Ob 18.30 je bil sprejem krste pred cerkvijo. Obred blagoslova krste in grobnice ter molitve za pokojnega je opravil nad\u0161kof. Krsto so polo\u017eili v grobnico. Prenos posmrtnih ostakov \u0161kofa Gnidovca se je nadaljeval s sveto ma\u0161o. Nad\u0161kof je v pridigi dejal: \u00bbOdkar imamo njegove posmrtne ostanke med nami v tej cerkvi, bo molitev \u0161e bolj gore\u010da, da bi Bog povi\u0161al svojega \u010dastitljivega slu\u017eabnika, da bi ga lahko \u010dastili tudi na oltarjih…\u00ab
\n18. 2.: Sv. Fran\u010di\u0161ek Regis Clet, mu\u010denec na Kitajskem leta 1820. Fran\u010di\u0161ek se je rodil 19. 8. 1748 v Grenoblu v Franciji. Po srednji \u0161oli se odlo\u010dil za duhovni\u0161ki poklic in 18. 3. 1771 naredil zaobljube v Misijonski dru\u017ebi, leta 1773 pa je bil posve\u010den za duhovnika. Postal je u\u0161itelj bogoslovcev in kasneje je bil ravnatelj novincev n materni hi\u0161i. Zaradi obse\u017enega znanja so ga imenovali \u00bb\u017eiva knji\u017enica\u00ab.
\nRevolucionarji so razgnali tudi lazariste. Fran\u010di\u0161ek vide\u010d, da ne more duhovni\u0161ko delovati v domovini, je zaprosil predstojnike, naj mu dovolijo oditi v misijone na Kitajsko. Tja je odpotoval 2. 4. 1791.
\nV valu preganjanja kristjanov so oblastniki po izdaji prijeli Fran\u0161i\u010dka 16. 6. 1819. Vla\u010dili so ga po je\u010dah in 18. 2. 1820 so ga privezali na kri\u017e in zadavili z vrvjo, ker je pohuj\u0161al Kitajce u oznanjevanjem tuje vere. Med bla\u017eene je bil pri\u0161tet 1900, med svete pa leta 2000.<\/p>\n
7.2. Bl. Rozalija Rendu, dev. (1786-1856)
\nRozalija Rendu je zagledala lu\u010d sveta 9. septembra 1786 v kraju Gex v pogorju Jura. Kr\u0161\u010dena je bila \u0161e isti dan \u017eupniji Lancrans na ime Jeanne Marie. Bila je najstarej\u0161a med \u0161tirimi dekleti. –
\nLeta 1796 je v 12. maja izgubila o\u010deta in 19. julija najmlaj\u0161o sestro. Tako je materi pomagala skrbeti za mlaj\u0161o sestro.
\nMati jo je poslala v \u0161olo k ur\u0161ulinkam v Gex. Ko se je nekega dne sprehajala po mestu, je pri\u0161la do bolni\u0161nice, ki so jo vodile usmiljenke. Jeanne Marie bi se jim bila najraje pridru\u017eila in stregla bolnim in ostarelim. 25. maja 1802 je prispela v materno hi\u0161o usmiljenk v Paris, kjer je za\u010dela notranje semeni\u0161\u010de. Po kon\u010danem notranjem semeni\u0161\u010du so mlado sestro Rozalijo poslali na preizku\u0161njo v okraj Mouffetard, kjer je za\u010dela svoje slu\u017eenje ubogim. Leta 1807 je naredila zaobljube, da bo slu\u017eila Bogu v ubogih.
\nUmrla je 7. februarja 1856. Velika mno\u017eica ljudi iz Pariza in okolice se je udele\u017eila pogreba v \u017eupnijski cerkvi sv. Medarda in nato na pokopali\u0161\u010de na Montparnasse. Pape\u017e Janez Pavel II jo le 9. novembra 2003 pri\u0161tel med bla\u017eene.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
1. 2.: Bl. Marija Ana Vaillot in Odila Baumgartner, usmiljenki, mu\u010denki. Bili sta prvi \u017ertvi francoske revolucije iz dru\u017eine sv. Vincencija. Usmrtili so ju n Angersu 1. 2. 1794, kjer sta delali v bolni\u0161nici sv. Janeza. V tem mestu je v letih 1793 in 1794 izgubilo \u017eivljenje po revolucionarjih \u0161e 3 redovnice, 12 duhovnikov in … Continue reading FEBRUAR<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":171,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-173","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/brezmadezna.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/173","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/brezmadezna.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/brezmadezna.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/brezmadezna.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/brezmadezna.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=173"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/brezmadezna.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/173\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":585,"href":"https:\/\/brezmadezna.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/173\/revisions\/585"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/brezmadezna.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/171"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/brezmadezna.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=173"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}