15. 3.: Sv. Ludovika de Marillac, ustanoviteljica h\u010dera kr\u0161\u010danske ljubezni, usmiljenk. Rodila se je 12. 8. 1591. Vzgajajla jo je ma\u010deha. Leta 1613 se je pro\u010dila. Njen mo\u017e Anton Le Gras je bil tajnik kraljice Marije Medici. Mo\u017e je ubolel in \u017eivljenje v dru\u017eini je bilo te\u017eko. Po 12 letih zakona je postala vdova.
\nOdlo\u010dilno za njeno \u017eivljenje je bilo sre\u0161anje z Vincencijem Pavelskim leta 1624. Z njim je vzdr\u017eevala pisne stike do 1628, ko je postal njen duhovni voditelj. Seznanila se je z Vincencijevim delom in bratov\u0161\u010dinami za kr\u0161\u010dansko dobrodelnost. Pridru\u017eila se je in pomagal revnim. 29. 11. 1633 je se s \u0161tirimi somi\u0161ljenkami odlo\u010dila, da bodo bodo svoje \u017eivljenje posvetile slu\u017ebi bolnikom in reve\u017eem. To je bil za\u010detek dru\u017ebe usmiljenih sester. S pomo\u010djo in nasveti Vincencija Pavelskega je skupnost napredovala. Ludovika je umrla 15. 3. 1660.Leta 1920 je bila razgla\u0161ena za bla\u017eeno in leta 1934 za sveto. Pape\u017e Janez XXIII jo je 10. 2. 1960 razglasil za nebe\u0161ko za\u0161\u010ditnico vseh, ki delujejo v kr\u0161\u010danskih socialnih ustanovah.
\nSlovenec, 18-03-1934
\nNjen \u010dude\u017e se je zgodil v Ljubljani<\/p>\n
Prvi slu\u010daj v slovenski cerkveni zgodovini<\/p>\n
V nedeljo, 11. marca dopoldne, je sv. o\u010de proglasil pri sv. Petru v Rimu bl. Ludoviko de Marillac, soustanoviteljico usmiljenih sester sv. Vincencija Pavelskega za svetnico in dolo\u010dil, da praznuje ves kr\u0161\u010danski svet njen god na dan 15. marca.<\/p>\n
Svetni\u0161kih progla\u0161enj smo v ponos kr\u0161\u010danstva in bodrilo vojskujo\u010de se Cerkve v povojnih letih do\u017eiveli \u017ee lepo \u0161tevilo. Svetnike iz najnovej\u0161e dobe posebno gore\u010de \u010dastimo. Vsi so nam ljubi in doma\u010di. Prav posebno, skoraj nenavadno razmerje pa vlada med dana\u0161njo svetnico in na\u0161im narodom. Njeno ustanovo in sadove njene dejavne ljubezni u\u017eivamo \u017ee 55 let, njenega imena pa do pred kratkim sploh nismo poznali. Toliko \u010dasa namre\u010d delujejo pri nas usmiljene sestre, h\u010dere kr\u0161\u010danske ljubezni, ki imajo za ustanovitelja in o\u010deta sv. Vincencija Pavelskega, sveto Ludoviko de Marillac pa za soustanoviteljico in mater. Razumljivo samo ob sebi se nam zdi, kadar i\u0161\u010demo zdravja in skrbne nege v bolni\u0161nici, da se zavzame za nas sestra z belim kornetom. \u0160e pomislimo ne, zakaj in kako smo naenkrat v njeni ljubeznivi oskrbi. Dobro nam de, toda dobrote smo navajeni. Kadar na\u0161i spo\u0161tovani ob\u010dinski mo\u017eje sklepajo, kaj bi s svojimi ubo\u017eci, ne vpra\u0161ujejo, kdo bi ga prevzel, siromaka onemoglega, v oskrbo. Spra\u0161ujejo se le, ali bo trebalo kaj dosti prispevati. Da ga bodo vzele sestre usmiljenke v svoje zaveti\u0161\u010de, se itak razume. Kaj imamo, ko imamo usmiljenke, bi menda prav spoznali \u0161ele, ko bi nam jih kdo naenkrat vzel. Ali pa \u010de primerjamo na\u0161e razmere s tistimi deli na\u0161e domovine, kjer jih \u0161e ni.<\/p>\n
Druga zanimivost o na\u0161em odnosu do sv. Ludovike pa je ta, da se je drugi, za kanonizacijo ali svetni\u0161ko progla\u0161enje potrebni \u010dude\u017e, zgodil pri nas v Ljubljani, kar je menda prvi slu\u010daj v slovenski cerkveni zgodovini. Tu je namre\u010d 29. jan. 1926 sestra Veronika Ne\u017ea Ho\u010devar po dolgotrajni hudi bolezni, ki jo je spravljala v vedno novo smrtno nevarnost, po pripro\u0161nji bl. Ludovike nenadoma ozdravela in je od tedaj \u010dvrsta in zdrava. Prvotni proces se je vr\u0161il v Ljubljani. \u0160kofijska komisija je na podlagi izpovedi pri\u010d in strokovnih izpovedi poklicnih zdravnikov (zlasti hi\u0161nega zdravnika dr. V. Gregorica) izrekla mnenje, da je bilo ozdravljenje \u010dude\u017eno vsaj \u00bbquod modum\u00ab, to je, glede na na\u010din, da je nenadno ozdravela. Rimska komisija strokovnjakov – zdravnikov je na podlagi vsega materijala ugotovila ne le, da je hipno ozdravela, temve\u010d tudi, da je bila njena bolezen (naravno) neozdravljiva. Po njenem poro\u010dilu je po mnogih predpisanih sejah izrekel 12. nov. 1933. pape\u017e sam, \u010de\u0161 da je ugotovljeno (constare) \u010dude\u017eno ozdravljenje s. Veronike Ho\u010devar neozdravljive zraslosti prsne mrene z osr\u010dnikom in oslabelosti sr\u010dne mi\u0161ice (ab insanabilibus adhaesionibus pleuro-pericardicis cum insufficientia myocardica\u00ab AAS. XXV., 1933, 498) in da se zato more varno izvesti kanonizacija. Kanonizacija se je v na\u0161e veselje in ponos res izvr\u0161ila v nedeljo.<\/p>\n
Ludovika de Marillac se je rodila 12. avgusta 1591 v Parizu v plemeniti rodbini, ki je dosegla svoj najvi\u0161ji ugled na dvoru Marije Medicejske in Ludovika XIII. Mater je izgubila prav zgodaj. Zato so jo oddali v vzgojo njeni teti, dominikanski redovnici v St. Denisu, ki je bila sveta in nenavadno izobra\u017eena \u017eena. Poleg obi\u010dajne gospodinjske in dru\u017eabne izobrazbe se je deklica nau\u010dila pri njej tudi latin\u0161\u010dine predvsem pa pobo\u017enosti. Trinajstletna je izgubila tudi o\u010deta. Odslej skrbi zanjo stric Mihael, tudi pobo\u017een mo\u017e. Na njegovo \u017eeljo in nasvet duhovnih voditeljev se je omo\u017eila s tajnikom Marije Medicejske, mladim Antonom Le Gras, dasi jo je njeno hrepenenje vleklo, da bi vstopila v strogi red \u00bbubogih klarisinj\u00ab. Z ozirom ne mo\u017eevo dru\u017eabno stali\u0161\u010de ji je \u0161el naslov \u00bbmademoiselle\u00ab, pridevek \u017eena ni\u017ejih plemi\u010dev. \u017divela sta v vzorni ljubezni. Imela sta sin\u010dka Mihaela, ki ji je pa njen \u017eiv dan napravljal hude skrbi. Mo\u017e je tudi vedno bolehal in po osmih letih zakona umrl l. 1625. Stregla mu je kot prava \u00bbusmiljena sestra\u00ab. Po njegovi smrti pa se je vso \u017eelela posvetiti Bogu. Kmalu je pri\u0161la v duhovno vodstvo Vincencija Pav., ki je v njej spoznal mo\u010dno du\u0161o, ona pa v njem zanesljivega vodnika. Iz tega duhovnega prijateljstva se je rodila njena svetost in tisto velikopotezno delo kr\u0161\u010danske ljubezni, ki nad njim strmimo. O\u010drtati na kratko njeno oziroma njuno delovanje bi bil brezuspe\u0161en poizkus. Za\u010detek je bil ta, da jo je sv. Vincencij po\u0161iljal po de\u017eeli obiskovat dru\u0161tva kr\u0161\u010danske ljubezni. Po izku\u0161njah, ki sta si jih nabrala, sta sprevidela, da plemenite gospe same ne obiskujejo rade reve\u017eev in bolnikov, ampak raje po\u0161iljajo k njim svoje slu\u017ekinje; s tem pa delo ljubezni ni ve\u010d – delo ljubezni. Zato je sv. VincenciJ izro\u010dil 29. nov. 1633. sveti Ludoviki 4 kme\u010dka dekleta, ki bi se rade posvetile slu\u017ebi bolnikov iz ljubezni do Boga, naj jih za to delo usposobi. S tem sta polo\u017eila temelj svojemu najve\u010djemu delu: dru\u017ebi usmiljenih sester, ki nosi na sebi znake silne ljubezni in modrosti sv. Vincencija ter prakti\u010dnih izku\u0161enj sv. Ludovike. Umrla je l. 1660., istega ko sv. Vincencij.<\/p>\n
F.J.<\/p>\n
ooo<\/p>\n
O \u010dude\u017enem ozdravljenju s. Veronike Ho\u010devar leta 1926 poro\u010da mar\u010deva \u0161tevilka \u00bbBogoljuba\u00ab takole:<\/p>\n
\u00bbUsmiljenka s. Veronika Ho\u010devar je \u017ee od mladosti bolehala na raznih znakih tuberkuloze (jetike). Pred ozdravljenjem so zdravniki izjavili, da njena bolezen sploh ni ozdravljiva. Le s te\u017eavo se je \u0161e dr\u017eala po koncu. Zaupno je za\u010dela opravljati devetdnevnico na \u010dast ustanoviteljici Ludoviki. Zadnji dan devetdnevnice, 29. januarja 1926, ob petih popoldne je bila v Ljubljani v Marijinem domu med blagoslovom z Najsvetej\u0161im naenkrat popolnoma ozdravljena, tako da je opravljala tudi te\u017eja doma\u010da dela. Tudi danes je \u0161e popolnoma zdrava. To ozdravljenje je par let kasneje najprej v Ljubljani silno natan\u010dno preiskala posebna komisija zdravnikov in bogoslovnih ve\u0161\u010dakov. Ko je potem rimska kongregacija vse \u0161e enkrat pregledala in ugotovila, je kon\u010dno izjavila, da je to ozdravljenje bilo res nadnaravno, \u010dude\u017eno. Mislim, da je to prvo \u010dude\u017eno ozdravljenje med nami Slovenci, ki je bilo uradno potrjeno.\u00ab – Tako \u00bbBogoljub\u00ab.<\/p>\n
\u010cude\u017eno ozdravljena s. Veronika Ho\u010devar je doma iz Hinj pri \u017du\u017eemberku.
\nSlovenec, 18-03-1934<\/p>\n
Rojstni dnevi sobratov:
\n2.3.1939: Zdravko Pogorelc,
\n2.3.1954: Jo\u017ee Bokali\u010d,
\n18.3.1959: Jo\u017ee Planin\u0161ek,
\n20.3.1967: Antonio Burja,
\n21.3.1946: Franc Letonja,
\n28.3.1942: Rudi \u0160tavar,<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
15. 3.: Sv. Ludovika de Marillac, ustanoviteljica h\u010dera kr\u0161\u010danske ljubezni, usmiljenk. Rodila se je 12. 8. 1591. Vzgajajla jo je ma\u010deha. Leta 1613 se je pro\u010dila. Njen mo\u017e Anton Le Gras je bil tajnik kraljice Marije Medici. Mo\u017e je ubolel in \u017eivljenje v dru\u017eini je bilo te\u017eko. Po 12 letih zakona je postala vdova. Odlo\u010dilno … Continue reading MAREC<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":171,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-20","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/brezmadezna.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/20","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/brezmadezna.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/brezmadezna.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/brezmadezna.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/brezmadezna.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=20"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/brezmadezna.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/20\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":586,"href":"https:\/\/brezmadezna.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/20\/revisions\/586"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/brezmadezna.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/171"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/brezmadezna.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=20"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}