{"id":40,"date":"2015-01-20T08:10:54","date_gmt":"2015-01-20T08:10:54","guid":{"rendered":"http:\/\/brezmadezna.com\/sl\/?page_id=40"},"modified":"2019-01-24T05:59:14","modified_gmt":"2019-01-24T05:59:14","slug":"september","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/brezmadezna.com\/sl\/md\/vincencij\/dnevi\/september\/","title":{"rendered":"SEPTEMBER"},"content":{"rendered":"

2. 9.:\u00a0<\/span>Bl. Ludovik Jo\u017eef Fran\u00e7ois<\/strong>, Janey Henrik Gruyer in Peter Renat Rogue, mu\u010denci. V nedeljo 2. 9. 1792 so v Parizu revolucionarji usmrtili 1400 zaprtih \u00bbnasprotnikov re\u017eima\u00ab. Izmed teh jih je pape\u017e Pij XI. Leta 1926 191 razglasil za bla\u017eene. Revolucionarji so ta dogodek slavili kot veliko zmago.\u00a0<\/span>
\nLazaristi se v svojem bogoslu\u017enem koledarju spominjajo zgoraj omenjenih mu\u010dencev usmr\u010denih na ta dan.<\/p>\n

9. 9. –\u00a0<\/span>Bl. Anton Friderik Ozanam<\/strong>\u00a0<\/span>, (1813-1853)<\/p>\n

\"Bl\u00a0<\/span>Anton Friderik Ozanam se je rodil v globoko verni dru\u017eini v Lyonu 23. aprila 1813. Zaradi slu\u017ebe sta se star\u0161a morala za nekaj let preseliti v Milano v Italiji. Nadebudnega sina sta \u017ee v zgodnji mladosti u\u010dila gledati Jezusa v tistih, ki morajo nositi najte\u017eje breme trpljenja in krivic.<\/p>\n

Ko so se vrnili v Lyon so ga poslali v \u0161olo v College Royal. Tu se je kmalu soo\u010dil z idejami, ki so postavljale pod vpra\u0161aj in dvome verske resnice. Na sre\u010do je imel u\u010ditelja duhovnika. To je bil g. Noirot, o katerem pove zgodovina, da je znal oblikovati du\u0161e. Svetni\u0161ki duhovnik je pomagal mlademu Ozanamu zavrniti zapeljivosti novih idej in mu pomagal utrjevati zvestoob do Cerkve.<\/p>\n

Ozanam je nadaljeval \u0161tudije na univerzi Sorbonne v Parizu. V takratnem \u010dasu je bilo u\u010denje na univerzi prevladovalo skepticizem in ateizem. Kr\u0161\u010danstvo in katoli\u0161ka vera sta bili object sme\u0161enja in nor\u010devanja. 18. 12. 1831 je zapisal v pismu: \u00bbPariz se mi studi, ker v ni v njem ne \u017eivljenja ne vere ne ljubezni; je \u017eivljenje, ogromno telo, h kateremu sem jaz mlad and \u017eiv priklenjen. Njegova mrzlota me stresa in njegova gniloba me ubija.\u00ab<\/p>\n

Pomo\u010d in notranjo oporo je na\u0161el v znastveniku fizike Andre-Marie Ampere-u. Znastvenikovi zaklju\u010dki pogovorov: \u00bbOzanam, kako velik je Bog; kako velike je Bog!\u00ab so mu umirjali srce in ga re\u0161evali razo\u010daranj.<\/p>\n

S somi\u0161ljeniki se je sestal na prvi konferenci v mesecu maju 1833. Od osmih \u010dlanov se je v enem letu \u0161tevilo povzpelo na sto. Leta 1835 je Konferenca imela \u017ee svoja pravila za dejavnosti in se je preimenovala v \u00bbVincencijeva konferenca\u00ab. V letu njegove smrti 1853 je bilo \u017ee nad tiso\u010d konferenc, ve\u010dina v Francija nekaj pa \u017ee izven meja Francije.<\/p>\n

23, junija 1841 se je poro\u010dil z Emelie Soulacroix. V zakonu sta imela samo enega otroka, h\u010derko Marie. Bili so sre\u010dna dru\u017eina. Delili so veselje in \u017ealost.<\/p>\n

Ozanam je poudarjal \u00bbBlagoslov ubogih je blagoslov Boga\u00ab. Konference so \u010dlane pripravljale na pomo\u010d revnim in poglabljanje vere.<\/p>\n

8. septembra 1853, na praznik Marijinega rojstva, njo je iskreno \u010dastil, je Friderik izro\u010dil svojo du\u0161o Bogu, ki jo je prejel za slu\u017eenje Kristusu in \u010dlove\u0161tvu. Postopek za razglasitev med bla\u017eene se je pri\u0161el v Parizu 15. marca 1925. Med bla\u017eene ga je pri\u0161tel Pape\u017e Janez Pavel II, 25. junija 1996, v Notre Dame baziliki v Parizu.<\/p>\n

11. 9.:\u00a0<\/span>Sv. Janez Gabriel Perboyre<\/strong>, misijonar, mu\u010denec. Rodil se je 6. 1. 1802 v vasi Puech v \u017eupniji Mongesty pri Cahorsu v ju\u017eni Franciji. Zgled strica Jakoba ga je pritegnil v Misijonsko dru\u017ebo in 8. 12. 1820 se je z zaobljubami zavezal delu v Misijonski dru\u017ebi. Po ko\u010danem \u0161tudiju teologije je dve leti po\u010deval v zavodu, ki so ga vodili lazaristi, bil je namre\u010d premlad za posve\u010denje. Podobno kot kasneje Ozanam je zbirla \u0161tudente v skupine in jih uvajal v delu za pomo\u010d revnim. 23. 9. 1826 je bil spove\u010den v duhovnika. Postal je profesor teologije. Njegovo vzgojno delo je bilo pre\u017eeto z nasprotovanjem dr\u017eavnemu absolutizmu in galikanizmu.\u00a0<\/span>
\n21. 3. 1835 se mu je uresni\u010dila \u017eelja iti v misijone na Kitajsko. Leta 1838 je Perboyre prevzel vodstvo misijona \u010caj-juen-Kov v pokrajini Hupe. K delu je pritegnil laike, da so pomagali pri po\u010devanju katekizma.\u00a0<\/span>
\nLeta 1839 se je za\u010del njegov \u00bbkrvavi pot\u00ab. Vojaki so z mandarini iskali misijonarje, katoli\u010dane na nagovarjali na odpad. Perboyre se je skrival, da je bil kristjanov v oporo. Izdal ga je ned katehist in tako so ga ujeli in odvedli v zapor v Vu\u010dang, kjer je bil podvr\u017een zasli\u0161evanjem in mu\u010denju, ker ni hotel odpasti od vere in pohoditi kri\u017e. Ker niso dosegli svojega cilja, so ga obsodili na smrt. Smrtno obsodbo pa je moral potrditi cesar. 14. 9. 1840 je pri\u0161la cesarjeva potrditev in \u0161e isti dan je bil usmr\u010den pri mestu U\u010dangfu. Leta 1889 je razgla\u0161en za bla\u017eenega in 2.6.1996 za svetega.<\/p>\n

27. 9.: Sv. Vincencij Pavelski,\u00a0ustanovitelj Misijonske dru\u017ebe in soustanovitelj H\u010dera kr\u0161\u010danske ljubezni. Rodil se je leta 24. 4. 1581 v vasici Pouy, nedale\u010d od Daxa. Bil je sin kme\u010dkih star\u0161ev. Leta 1595 je o\u010de poslal nadarjenega v \u0161olo k fran\u010di\u0161kanom v Dax. Tu se je pre\u017eivljal z in\u0161truiranjem so\u0161olcev. Teologijo je \u0161tudiral v Toulousu in 23. 9. 1600 je bil posve\u010den v duhovnika.
\nLeta 1612 je postal \u017eupnik v Clichyju, kjer se je sre\u010dal z duhovno in materialno rev\u0161\u010dino. V naslednjih letih se je boril z verskimi dvomi, ki jih je sprejel, da je re\u0161il prijatelja. Veroizpoved si je napisal na listi\u010d, ga imel vedno pri sebi v pomo\u010d za premagovanje dvomov.
\nNadvse pomembno je bilo leto 1617. 25. januarja je imel v Follevillu pridigo o dolgi spovedi. V odzivu ljudi je sam razumel bo\u017eji namig za ustanovitev Dru\u017ebe. Kot \u017eupnik v Ch\u00e2tillon-les-Dombes je ustanvil bratov\u0161\u010dino dobrodelnosti. Leta 1625 se je sre\u010dal z Ludoviko de Marillac, postal njen duhovni vodja in po letih sodelovanaj sta leta 1633 ustanovila h\u010dere kr\u0161\u010danske ljubezni, usmiljenke
\nVincencij je ob misijonarskem delu v domovini mislil tudi na zunanje misijone. Tako je leta 1648 poslal misijonarje na Madagaskar.
\n27.9.1660 je zjutraj v \u010dasu jutranje molitve zaspal v Gospodu.. Za bla\u017eenega je bil razgla\u0161en 13. 8. 1729, za svetnika pa 16. 7. 1737. Postal je za\u0161\u010ditnik vseh kr\u0161\u010danskih dobrodelnih ustanov, ki kakorkoli izhajajo od njega.<\/p>\n

Rojstni dnevi sobratov:\u00a0<\/span><\/strong>
\n12.9.1935: Petar Ta\u0161ev,\u00a0<\/span>
\n17.9.1949: Franc Rataj,\u00a0<\/span>
\n18.9.1928: Jan Branko
\n23.9.1932: msgr. Franc Rode<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

2. 9.:\u00a0Bl. Ludovik Jo\u017eef Fran\u00e7ois, Janey Henrik Gruyer in Peter Renat Rogue, mu\u010denci. V nedeljo 2. 9. 1792 so v Parizu revolucionarji usmrtili 1400 zaprtih \u00bbnasprotnikov re\u017eima\u00ab. Izmed teh jih je pape\u017e Pij XI. Leta 1926 191 razglasil za bla\u017eene. Revolucionarji so ta dogodek slavili kot veliko zmago.\u00a0 Lazaristi se v svojem bogoslu\u017enem koledarju spominjajo … Continue reading SEPTEMBER<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":171,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-40","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/brezmadezna.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/40","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/brezmadezna.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/brezmadezna.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/brezmadezna.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/brezmadezna.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=40"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/brezmadezna.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/40\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":592,"href":"https:\/\/brezmadezna.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/40\/revisions\/592"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/brezmadezna.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/171"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/brezmadezna.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=40"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}