8. 12.: Brezmadežna, slovesen praznik.
– V Družbi je že od nekdaj bila navada, da so se na predvečer nekaterih praznikov s posebno molitvijo posvetili (Praznik Srca Jezusovega, Marijino vnebovzetje, Brezmadežno spočetje). Posvetitve so priporočali generalni superiorji, enega generalni občni zbor.
Posvetitev Brezmadežni nas spomni, da je Marija MATI DRUŽBE in mi in naša dela so njena!
10. december
Bl. Marko Anton Durando, duh. (1801-1880)
Marko Anton Durando se je rodil v mesecu maju 1801 v kraju Mondova v Piedemontu. Po končani osnovni šoli je vstopil v škofijsko malo semenišče. Ko je že študiral teologijo pri 17 je zaprosil za vstop v Družbo. Imel je veliko željo iti v misijone na kitajsko, tam bi se pridružil mnogim sobratom. Po posvečenju se njegova želja ni uresničila.
Marko Anton se je z vsem žarom posvetil ljudskim misijonom in duhovnemu vodstvu duhvnikov in laikov. Po njegovi zaslugi se je okrepilo število Hčera krščanske ljubezni v Italiji. Leta 1855 pa je ustanovil družbo Hčera trpljenja Jezusa nazarečana. Kasneje so sestre poimenovali kar Setre Nazarečanke.
Leta 1822 je bilo v Lyonu v Franciji ustanovljeno Papeško združenje za širjenje vere. Marko Anton in lazaristi so v Italiji širili to združenje.
Marko Anton je umrl v Torinu 10. decembra 1880. Papež Janez Pavel II ga je 10. oktobra 2002 razglasil za blaženega.
31. 12. – Bl. Jožefina Nicoli , dev., 1863-1924
Rojena je bila 18. novembra 1863 v vasi Casatisma v okolici Pavije. Njen oče je bil sodnik, mama pa odvetnikova hči. Jožefina je bila peta od desetih otrok. Po naravi je bila izredno prijeten otrok, da so jo vsi imeli radi. Izobrazila se je za učiteljico, v srcu pa nosila tiho željo, da bi se posvetila vzgoji ubogih otrok, ki so jo naravno privlačili.
Ko je prišla v Cagliari na Sardinijo, se je navdušeno posvetila svojemu novemu poslanstvu. Njeno dleo ej bilo poučevanje deklci v Ustanovi Božje previdnosti. Vendar se ni omejila le na poučevanje. Kljub krhkemu zdravju ni gledala nase, zato je pri tridesetih zbolela za pljučno tuberkulozo in zaradi nje trpela do smrti.
Leta 1899 je bila imenovana za predstojnico Sirotišnice v Sassariju. Tu so se njene izrazite ženske sposobnosti, prekaljene v preizkušnjah, razcvetele. Dala je nov zagon Združenju Marijinih otrok, zbirala Gospe krščanske ljubezni in jim svetovala glede služenja ubogim, organizirala veroučne tečaje, tako da je vsako nedeljo zbirala veliko število fantov in deklet.
Leta 1910 je bila imenovana za provincialno ekonominjo, odšla je v Turin. Osemnajst mesecev pozneje je bila izbrana za ravnateljico v semenišču hčera krščanske ljubezni.
Dne 7. avgusta 1914 jo je Božja previdnost pripeljala na Sardinijo v Mornariški otroški vrtec v Cagliariju.
Poleg revščine in materialne bede je s. Jožefina odkrila tudi notranjo občutljivejšo duhovno in moralno ranjenost.
Prav tako je skrbela za mlada dekleta, ki so prihajale s podeželja in iskale službo v premožnih družinah. Zbirala jih je in poskrbela je, da so imele nekoliko veselja in razvedrila ter se učile brati in pisati.
Predvsem pa je s. Jožefina zaslovela v povezanosti z »dečki s košaro. Ti dečki so odkrili poseben poklic, preživlčjali so se tako, da so z železniške postaje ali iz luke prenašali prtljago ljudem, ki so prihajali v mesto, ali pa so gospem, ki so se vračale s tržnice, v svojih košarah nosili, kar so nakupile.
S Jožefina se je mladim približala kot dobra, razumevajoča mati; spremenila njihovo imenovanje: »dečki s košaro« v Marijini fantje.
V zadnjem letu življenja je bila s. Jožefina in njena Mornariška skupnost obrekovana. S. Jožefina je to tiho prenašala, vse dokler ni. Na smrtni postelji je odpustila predsedniku uprave, ki je priznal svojo napako. Žvela je po besedah sv. Vincencija Pavelskega: »V ubogih služite Jezusu Kristusu!«
Rojstni dnevi sobratov:
15.12.1942: msgr. Anton Stres
24.12.1964: Žakelj dr. Peter